Galerija Šivčeva hiša / Muzeji radovljiške občine
Linhartov trg 1, 4240 Radovljica
Telefon:+386 (0)4 532 05 20
Fax.: 04 532 05 24
E-pošta: galerija@muzeji-radovljica.si

Kustodinja galerije: Barbara Boltar
line
sivceva h
porocna dv
razstavisce
hodnik
portal
ilustracije
Šivčeva Hiša

Šivčeva Hiša, meščanska hiša iz sredine 16. stoletja, postavljena v zgodovinsko jedro Radovljice, se s svojo bogato zunanjo in notranjo arhitekturno podobo uvršča med pomembne kulturne spomenike poznogotskega stavbarstva pri nas. Po restavriranju leta 1976 se je razkrila vsa njena izvirna lepota, tako fasada s poslikavo in z razgibano oblikovanimi stavbnimi členi, kot tudi notranjost s stebriščno vežo v pritličju in kuhinjo, kaščo ter predvsem z reprezentativno bivalno sobo v nadstropju. Danes ta soba s svojim izjemnim ambientom služi kot poročna dvorana, medtem ko je stebriščna veža likovna galerija.

Šivčeva Hiša stoji v nizu enonadstropnih stavb ob jugozahodni stranici Linhartovega trga. Od tu lahko s pogledom zaobjamemo skoraj celotno staro mestno jedro, ki je danes zavarovani kulturni spomenik. Radovljica je v primerjavi z podobnimi gorenjskimi mesti, Kranjem, Škofjo Loko, Kamnikom, dokaj majhna. Njena velikost je namreč pogojena z lego na strateško zelo primernem naravnem pomolu. Tako kot večina srednjeveško zasnovanih naselij ima tudi stara Radovljica naslednje arhitekturne celote: cerkveni del z župno cerkvijo sv. Petra, župniščem in nunsko stavbo, gosposki del s Thurn-Valsasinovo baročno graščino in Vidicevim meščanskim dvorcem, obrambni sistem z danes edinim ohranjenim obrambnim jarkom v Sloveniji in meščanski del s hišami nekdanjih trgovcev in obrtnikov.
Šivčeva Hiša nosi ime po zadnjih lastnikih, ki so jo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prodali radovljiški občini. Različcni strokovnjaki so pod vodstvom arhitekta dr. Petra Fistra in v organizaciji takratnega Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja več let plast za plastjo odkrivali njene kvalitete in jo do leta 1976 prenovili ter odprli za javnost. Od tedaj jo upravljajo Muzeji radovljiške občine. Leta 2001 pa je bila še ponovno delno obnovljena oziroma povečana.
Šivčeva Hiša s svojimi arhitekturnimi detajli predstavlja odličen primer meščanske arhitekture iz druge polovice 16. stoletja. Tedaj je Radovljica doživela svoj doslej največji ekonomski razvoj in ljudje so pod vplivom renesančnih idej želeli udobnejše in bolj reprezentativne stanovanjske hiše. Pritličje Šivčeve hiše ima tri prostore. V njih je danes likovna galerija. Prvotno sta bili tu trgovina oziroma delavnica in skladišče ter kasneje dozidano gospodarsko poslopje. Prvi pritlični prostor je "poznogotsko" zasnovan in spominja na cerkvene ambiente. Stebra, iz katerih izhaja štiripolni križnogrebenasti obok, ga delita v dve ladji. Drugi prostor je poglobljen, manjši in banjasto obokan.
Iz pritličja vodijo stopnice v stanovanjsko nadstropje. Iz veže, ki je okrašena z balustradno ograjo, vstopimo skozi značilne portale v osrednji bivalni prostor, v kuhinjo, shrambo in na zunanji arkadni hodnik. Osrednji bivalni prostor je obdan z originalnim lesenim opažem in z bogato profiliranim lesenim stropom. Oprema je novejša in prilagojena funkciji poročne dvorane. Kuhinja je dokaz visokega bivalnega standarda v tistem času, saj ji je namenjen poseben prostor z napo. S gotskim portalom je bila povezana s poglobljeno ležečo shrambo, kjer so v skrinjah hranili živež in tudi vse drugo blago.

Fasada Šivčeve hiše je bogato poslikana s "šivanimi" robovi, z osrednjo fresko s prizorom Usmiljenega Samaritana v bogatem okrašenem okviru (iz 17. stol.) in figuralno dekoracijo nad okni prvega nadstropja. Zanimiv dekorativni in arhitekturni element je t. im. pomol, s pomočjo katerega so povečali površino nadstropja. Portal iz zelenega peraškega kamna je iz kasnejšega obdobja, ohranili pa so ga zaradi statičnih razlogov.
Galerija Šivčeva Hiša ima dve enoti: galerijo, v kateri se letno zvrsti do deset razstav domačih in tujih likovnih ustvarjalcev in stalno postavitev zbirke otroških in mladinskih ilustracij.Ta dela si je od začetka junija 2003 mogoče ogledati na stalni razstavi.
 
printNatisni to stran